V svoji viziji si je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije začrtala vsebinska izhodišča svojega delovanja. Med dolgoročnimi cilji je tudi zagotavljanje visoko strokovnega usposabljanja in izobraževanja, prenos znanja in tehnologij, povezovanje na nacionalnem in mednarodnem nivoju, pridobivanje sredstev iz skladov EU za hitrejši razvoj človeških virov, širjenje ideje in miselnosti o podjetnosti, v vse pore vzgoje in izobraževanja. Naše delovanje bo v prihodnje tesneje povezano z visokošolsko izobraževalno sfero ter sfero aplikativnega raziskovanja. Tesnejše bo sodelovanje z višjimi strokovnimi šolami, člani Obrtne zbornice Slovenije bodo v skladu s svojimi interesi zagotavljali mesta za praktično izobraževanje študentov teh šol.

Na področju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja mladih bomo nadaljevali s sooblikovanjem poklicnih standardov in pripravo programov na vseh stopnjah. Sodelovanje pri vzpostavljanju sistema nacionalnih poklicnih kvalifikacij se je že uspešno pričelo in se bo gotovo še razmahnilo. Izobraževanje odraslih je sestavni del načrtov OZS, saj se je z vzpostavitvijo Izobraževalnega centra za funkcionalno in dodatno strokovno usposabljanje odprl nov prostor, področje bo pridobilo še večji pomen. Zbornični izobraževalni center bo oblikoval ponudbo za celotni obrtnozbornični sistem in pri izvedbi sledil tako specializiranim interesom posameznih strok kot tudi širšim interesom zbornice in članstva. In ne samo to. Izobraževalni center bo pripomogel k širitvi ponudbe funkcionalnih izobraževanj za zaposlene pri nosilcih dejavnosti v tesni povezavi s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih (s.p.).

Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki sta mu zbornica in članstvo doslej namenjala veliko pozornost in tudi velik del s članarino zbranih sredstev se pričakuje nekaj temeljnih sprememb. Spremenjena izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja prinašajo na področje poklicnega izobraževanja bistvene novosti. Predvsem izenačevanje izobrazbenega standarda za šolsko in dualno organizacijo izobraževanja (podlaga je standard dualne organizacije izobraževanja). Poskusna uvedba prvega progama po spremenjenih izhodiščih za naziv avtoserviser je stekla jeseni 2004 na 4 srednjih šolah. Zdaj že poteka izobraževanje po modelu skupnega izvajanja programov srednjega poklicnega izobraževanja na področju strojništva in gradbeništva. Drugačni pristopi do priprave in izvedbe programa, predvsem pa modularna zasnova izobraževanja, tesnejše povezovanje teorije in prakse, novi pristopi k poučevanju (problemski in projektni) so tudi v interesu obrtnozborničnega sistema, ki jih je vedno budno spremljal ter bil njihov vztrajni pobudnik. Člani, ki so in še sodelujejo pri praktičnem delu izobraževanja, so prvi, ki bodo pozitivne premike napravili v neposrednem okolju. Nov pristop bo tudi od njih terjal v izobraževanju dodatno usposobitev za podajanje dela teorije, ki se neločljivo povezuje s praktičnim delom. Za sodelovanje pravzaprav ni bojazni, saj ima Obrtna zbornica Slovenije v registru prek 7000 učnih mest, čeprav zdaj opravlja del izobraževalnega poslanstva le 1000 delodajalcev s 1500 vajenci. Poenotenje sistema poklicnega izobraževanja bo v ta krog gotovo pritegnilo še tiste člane, ki do sedaj niso sklepali učnih pogodb, so pa svoje delovno okolje dajali dijakom v šolskem programu po pogodbi s srednjo šolo, pa čeprav v majhnem časovnem okviru. Povezovanje šolskega in delovnega okolja bo izziv za obe strani - člane OZS in učitelje. Vzpostavitev medpodjetniških izobraževalnih centrov (Ministrstvo za šolstvo in šport je že ustanovilo prvega v Velenju in drugega v Novem mestu) pa bo povezavo še pospešila. Delovanje regijskih koalicij, ki bodo oblikovale fleksibilni del kurikuluma (20-odstotni delež) bo medsebojni vpliv delovne in izobraževalne sfere še povečal. Tako se bo tudi povečal pretok pobud in tudi izkušenj dobrih praks. Pri tem je še pomembno, da je oblikovanje ponudbe izobraževanj v skladu s potrebami regije oz. okolja.

Obrtna zbornica Slovenije z velikim pričakovanji sledi vsem zastavljenim prihodnjim spremembam tako na programski, organizacijski, izvedbeni ravni kot pri sistemu financiranja in ni le opazovalec. Nastopa kot aktivni socialni partner, tako na nacionalnem kot na regijskem oz. lokalnem nivoju. V različnih strokovnih organih, delovnih in ekspertnih skupinah ter komisijah sodeluje več kot tisoč članov na nacionalnem in regijskem nivoju; več kot 1000 mojstrov, ki so v preteklih treh letih opravili mojstrski izpit, še povečuje delež strokovno usposobljenih članov OZS za izobraževanje mladih. Interes za opravljanje mojstrskih izpitov pa se še povečuje. Z dvigom ravni izobrazbe članstva se srečujemo tako zaradi generacijskih sprememb kot tudi zaradi večje možnosti nadgradnje izobraževanja v povezavi z mojstrskimi izpiti ter višjimi strokovnimi šolami. Povečuje pa se tudi delež članstva v znanju tujih jezikov in poznavanjem IKT; razlog  je seveda tudi globalni trg proizvodov in storitev, standardov, zahteve po približevanju, ki jih narekuje EU. Skrb za vzdrževanje in dvig strokovnega znanja ob hitrih spremembah pri uvajanju sodobnih tehnologij pa je bila in je stalna skrb strokovnih sekcij.

Celota sta izobraževanje in delo

Navedeno bi lahko povzeli v ugotovitev, da sodelovanje članov v izvajanju dela rednega izobraževanja ne sme biti vprašljivo. V prihodnje si moramo prizadevati le za povečevanje njihove kompetentnosti z novimi potrebnimi znanji.

Možnosti za sodelovanje članov pri izobraževanju morajo biti seveda deležni posebne skrbi - od prijaznega pravnega in formalnega okvira delovanja do različnih stimulativnih ukrepov. Sicer delovna sfera ob zaostrenih pogojih gospodarjenja ne bo zmogla »napora«, ki bi ga kvalitetnemu procesu izobraževanja po novih izhodiščih morala nameniti. Tako kot kažejo izkušnje članic EU ni dobre usposobitve brez sodelovanja delovne sfere; izobraževanje in delo sta celota in garancija za zaposljivost. Zaposljivosti bomo tudi na zbornici namenili več pozornosti, in sicer z vgrajevanjem sodobnih, širših, komunikacijskih, jezikovnih ter znanj podjetništva, poklicne standarde, v programe in poklicne kvalifikacije, ki jih v skladu s pristojnostmi predlagamo.

Sodelovanje obrtnozborničnega sistema v različnih projektih programov EU kot nosilca projektov ali le kot partnerja v njih (LDV, PHARE) bo vir dobrih praks za prenos izkušenj v naše okolje. Velik izziv za vse socialne partnerje, tudi za Obrtno zbornico Slovenije, so sredstva Evropskega socialnega sklada, ki jih je s 1. januarjem 2004 začela črpati Slovenija. Upamo, da se bodo rezultati projektov, ki bodo pripravljeni, kazali v večji zaposljivosti, manjši strukturi brezposelnosti, dvigu izobrazbene ravni, večjemu deležu in pomenu podjetništva. Tudi tu sledi Slovenija ciljem EU, prav tako kot pri kvaliteti izobraževanja, zmanjševanju osipa ter vseživljenjskemu učenju.

V tem kontekstu je tudi dopolnjen sistem promocije poklicev in poklicnega izobraževanja v celoti, ki ga je v letu 2003 in 2004, v sodelovanju s socialnimi partnerji, koordinirala Obrtna zbornica Slovenije. Promocija je zasnovana regijsko, s povezovanjem različnih aktivnosti s sporočili, ki jih posredujejo uspešni posamezniki iz okolja, povezana z izobraževalnimi potrebami in zaposlitvenimi možnostmi regije.

Posebno skrb pa terja področje tehnike in naravoslovja, ki je neupravičeno v nezavidljivem položaju. Morda bo s prizadevanjem pristojnih v pomoč načrt Obrtne zbornice Slovenije, da tesneje poveže potrebe svojih članov z idejami in znanji študentov, mladih raziskovalcev in inštitutov. Naloga ni le obsežna, ampak tudi zahtevna, saj bo treba povezati do sedaj premalo medsebojno znani sferi. To pa je že izziv za prihodnjih nekaj let.

Avtor: mag. Janja Meglič