Obrtna zbornica Slovenije je objavila že 7. razpis za pristop k mojstrskemu izpitu, v teh dneh pa so že prispel prve vloge za pristop k mojstrskemu izpitu.

Kakšen je interes za pristop k mojstrskemu izpitu?

Interes za pristop k mojstrskemu izpitu je od lanskega 13. septembra zelo velik. Namreč že obrtni zakon iz leta 1994 je določal, da je kvalifikacijski pogoj za opravljanje obrtne dejavnosti bodisi ustrezen mojstrski naziva ali pa ustrezna višja ali visoka izobrazba in delovne izkušnje. Vse do lanskega septembra je bilo kar 10-letno prehodno obdobje, ko so lahko postali nosilci obrtne dejavnosti tudi tisti, ki so si pridobili ustrezno srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo in so imeli predpisano število let delovnih izkušenj. To prehodno obdobje se je septembra lansko leto zaključilo, zato je poleg višje ali visoke ustrezne izobrazbe kvalifikacijski pogoj za opravljanje obrtne dejavnosti mojstrski izpit.

Tako morajo vsi, ki želijo odpreti obratovalnice in opravljati obrtno dejavnost bodisi opraviti mojstrski izpit oziroma si pridobiti višjo ali visoko strokovno izobrazbo ali pa zaposliti osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

Poleg tega pa se na nas v zadnjem času obrača tudi veliko lastnikov gospodarskih družb, ki so sicer v preteklosti že opravljali določene dejavnosti, vendar brez ustreznih dovoljenj tj. obrtnega dovoljenja. Namreč nekaterim so tržni inšpektorji prepovedali opravljati dejavnost, dokler si ne pridobijo ustreznih dovoljenj. V praksi se je namreč dogajalo, da so mnogi menili, da že z vpisom določene dejavnosti v sodni register izpolnjujejo pogoje za opravljanje posamezne dejavnosti, kar pa ne drži. Če nekdo registrira npr. d.o.o. , lahko vpiše v sodni register vse dejavnosti kot je npr. frizerstvo, dejavnost s področja zdravstva, dejavnost avtoprevozništva itd., vendar pa mora, zato da lahko opravlja posamezno od naštetih dejavnost pridobiti ustrezna dovoljenja, kamor sodi tudi obrtno dovoljenje. Tudi zato je pred kratkim obrtna zbornica pozvala vse lastnike gospodarskih družb in samostojne podjetnike posameznike, ki imajo priglašeno bodisi obrtno dejavnost ali pa obrti podobno dejavnost kot glavno dejavnost, nimajo pa obrtnega dovoljenja, da si le-tega čimprej pridobijo.

Zakaj mora nekdo, ki ima že ustrezno poklicno izobrazbo kot je npr. avtomehanik opravljati mojstrski izpit za naziv iz njegove stroke? V čem je sploh pomen mojstrskih izpitov?

Na mojstrskem izpitu morajo kandidati dokazati tako praktična kot strokovno-teoretična znanja, nadalje znanja iz pedagogike in andragogike ter seveda znanja, ki so nujno potrebna za vodenje male obratovalnice oziroma malega podjetja. Pomembno je, da kdor danes vstopa na trg kot podjetnik pozna predpise, ki ga zavezujejo (z davčnega področja, s področja delovno-pravne zakonodaje, da pozna npr. inštrumente zavarovanja svojih terjatev itd). Skratka mojster mora biti vzor strokovnosti tako stanovskim kolegom kot tudi potrošnikom na trgu, hkrati pa mora biti usposobljen voditi svoje podjetje, da lahko preživi na trgu. Da pa je temu tako, dokazuje tudi nedavna raziskava v Nemčiji. Ugotovili so, da tam, kjer je pogoj za vstop v posamezno obrtno dejavnost opravljeni mojstrski izpit, ostane po petih letih na trgu kar 75% obratovalnic, v obrtnih dejavnostih, kjer pa se ne zahteva mojstrski izpit, pa jih ostane na trgu le še 40%.

Pomen mojstrskih izpitov je torej prav v tem, da se posameznik pripravi na samostojno podjetniško pot; hkrati pa se z njimi nudi možnost dodatnega strokovnega izobraževanja; v nekaterih poklicih pa kandidate motivira tudi možnost nadaljevanja izobraževanja na višjih strokovnih šolah.

Ali nam lahko poveste kaj več o razpisu za pristop k opravljanju mojstrskega izpita?

17. januarja se je odprl že 7. razpis za pristop k opravljanju mojstrskega izpita. Novost letošnjega razpisa je, da bo odprt do konca koledarskega leta, to je do 31. decembra 2005, namreč prejšnji razpisi so trajali praviloma trideset dni. Na letošnjem razpisu je mogoče pristopiti kar k 49 različnim mojstrskim nazivom, saj se je k dosedanjim 48 mojstrskim nazivom pridružil še vrtnarski mojster.

Obrazec vloge za pristop k mojstrskemu izpitu oz. prijavnico lahko vsi zainteresirani dvignejo na njim najbližji območni obrtni zbornici ali na obrtni zbornici Slovenije v Ljubljani, lahko pa prijavnico najdejo tudi na spletni strani OZS, in sicer na naslovu www.ozs.si.

Izpolnjene prijavnice z vsemi dokazili je potrebno poslati po pošti na naslov Obrtna zbornica Slovenije, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana. Kdor želi, pa lahko vlogo prinese tudi osebno na obrtno zbornico. Letos je tudi novost, da priloženih dokazil ni potrebno notarsko overoviti, temveč zadostuje, da vlagatelj predloži originalni dokument na vpogled uradni osebi na obrtni zbornici, ki nato overovi kopijo dokumenta.

Potem, ko vam kandidati pošljejo prijavnice za pristop k mojstrskemu izpitu, kdaj dejansko lahko pričnejo opravljati mojstrski izpit?

Obrtna zbornica je dolžna kandidatu odgovoriti ali izpolnjuje pogoje za pristop k mojstrskemu izpitu v 30 dneh po prejemu vloge, če je le-ta popolna. Sicer pa kandidate, ki izpolnjujejo pogoje obvestimo s sklepom tudi o pristopnem rok. Pristopni rok je v bistvu datum, ko bo kandidat lahko pričel dejansko opravljati izpite; tako bo prvi pristopni rok v tem letu 1. april 2005. Še pred tem pa bomo bodoče kandidate povabili na informativni dan, kjer jim bomo predstavili način in potek opravljanja mojstrskega izpita, prav tako pa bodo prejeli učno gradivo, izpitne kataloge in izpitne roke za tekoče leto. Tako bodo kandidati, ki se prijavljajo v januarju, februarju in deloma tudi v marcu povabljeni na informativni dan konec marca, nakar bodo lahko pričeli opravljati izpite za pridobitev mojstrskega naziva.

V kolikor pa kandidat ne bo izpolnjeval predpisanih pristopnih pogojev mu obrtna zbornica povrne strošek prijavnine, pri čemer se odbijejo stroški postopka.

Kdo sploh lahko pristopi k mojstrskemu izpitu?

K mojstrskemu izpitu lahko pristopi bodisi tisti, ki si je pridobil srednjo poklicno izobrazbo (tj. triletno poklicno šolanje oz. po starem IV. stopnja izobrazbe) in ima vsaj tri leta delovnih izkušenj na poklicnem področju za katerega želi opravljati mojstrski izpit; nadalje lahko pristopi tudi, kdor ima srednjo strokovno (to je po starem V. stopnja izobrazbe), pri čeme mora imeti vsaj dve delovnih izkušenj; nenazadnje pa lahko pristopi k mojstrskemu izpitu tudi kdor si je pridobil višjo ali visoko strokovno izobrazbo, le ta pa mora imeti 1 leto delovnih izkušenj.

Tu velja omeniti, da je lanskoletna sprememba Obrtnega zakona prinesla liberalizacijo pristopnih pogojev; to pa pomeni, da na letošnjem razpisu delovne izkušnje niso vezane na delovno dobo, torej na redno delovno razmerje, pač pa lahko pristopi tudi kdor je opravljal poklicno in strokovno delo pri delodajalcu honorano. Nadalje pa se liberalizacija kaže tudi v tem, da predhodna izobrazba ni več vezana na mojstrski naziv, pač pa lahko pristopi k mojstrskemu izpitu kdor izpolni enega od zgoraj navedenih izobrazbenih pogojev ne glede na smer pridobljene izobrazbe, kar pomeni, da npr. lahko kandidat, ki ima izobrazbo npr. zidarja, pristopi h kateremukoli od 49 mojstrskih nazivov, pri čemer mora seveda izkazati ustrezne delovne izkušnje na področju za katerega želi opravljati mojstrski izpit.

Avtor: Nataša Štirn