Od 13. do 16. maja so v prostorih Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru potekali prvi praktični izpiti za kuharske mojstre in mojstre strežbe. Kandidati so pod strogim očesom izpitne komisije dokazovali svoje mojstrske veščine in izražali ustvarjalnost pri nastajanju kulinaričnih mojstrovin.

V Sloveniji se mojstrski izpiti izvajajo že od leta 2000 za 49 mojstrskih nazivov. Tem sta se konec leta 2007 pridružila dva nova mojstrska naziva, in sicer kuharski mojster in mojster strežbe. Doslej se je k mojstrskemu izpitu za naziv kuharski mojster prijavilo 16 kandidatov, za pridobitev naziva mojster strežbe se je odločilo 8 kandidatov. Na prvem izpitnem roku za praktični del mojstrskega izpita je pristopilo k izpitu pet kandidatov za kuharskega mojstra in dva kandidata za mojstra strežbe.

Kandidati morajo na mojstrskem izpitu, sestavljenem iz štirih delov, dokazati praktična in strokovno-teoretična znanja, znanja iz pedagogike in andragogike ter znanja, ki so nujno potrebna za vodenje obratovalnice oziroma podjetja. Vse izpitne obveznosti morajo kandidati opraviti v roku treh let od pristopa, v povprečju pa zaključijo z mojstrskim izpitom v letu in pol.

V mesecu maju so tako potekali prvi praktični izpiti za pridobitev naziva kuharski mojster in mojster strežbe. Ta del predstavlja strokovno zaokrožitev znanj in veščin, zato ga kandidati večinoma opravljajo na koncu. S pripravo na praktični del mojstrskega izpita kandidati pričnejo že mesec dni pred izpitom, ko oddajo obsežen vsebinski predlog nalog na določeno temo, ki jih bodo izvajali na praktičnem izpitu. Vsak kandidat je moral svoja praktična znanja dokazovati dva dni, na dveh izpitnih enotah. Kuharski mojstri so prvi dan opravljali delovni preizkus, v katerem so morali mojstrsko pripraviti redni obrok s tremi hodi za 8 oseb, drugi dan pa so se kandidati v okviru mojstrskega izpitnega dela predstavili s »Pripravo hladne slavnostne plošče« oziroma »Show plošče« na določeno temo. Mojstri strežbe so prvi dan opravljali mojstrsko izpitno delo, kjer so morali pripraviti svečano omizje, postreči izbrane pijače ter organizirati in izvesti postrežbo rednega obroka s tremi hodi. Zadnji dan pa so v okviru delovnega preizkusa izvedli eno od naslednjih nalog po lastnem izboru, na svojstven atraktiven način: pripravo jedi pred gostom (npr. flambiranje) ali priprava coctailov. Kandidati so morali na izpitih pokazati veliko znanja in spretnosti, vse skupaj pa so ocenjevali člani izpitnih odborov, ki so imeli vse prej kot lahko delo.

Zadnji dan izpitov je potekala tudi slavnostna razglasitev rezultatov, na kateri je Obrtno-podjetniška zbornica s ponosom podelila naziv kuharski mojster Roku Jezeršku in Luku Jezeršku ter naziv mojster strežbe Danijelu Babiću in Juretu Jezeršku.

 Danijel Babić, mojster strežbe:

»Vesel sem, da sem prebil led in si kot eden od prvih dveh kandidatov pridobil naziv mojster strežbe. V Evropi je mojstrstvo zelo cenjeno, zato sem se želel približati temu nivoju in osvojiti ta naziv. Pot do mojstrskega naziva ni bila najbolj lahka, v službi sem bil velikokrat odsoten, na izpite pa sem se moral intenzivno pripravljati tudi doma. Na izpitih je namreč potrebno pokazati visok nivo znanja. Sicer pa mi pridobljen naziv predstavlja tudi dodatno motivacijo za nadaljevanje izobraževanja na višji strokovni ravni. Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, sodelavcem iz Predjamskega gradu ter vsem domačim se zahvaljujem za vso pomoč in podporo pri opravljanju mojstrskega izpita."

Avtor: Jasmina Vučajnk