V soboto 16. maja 2009 ob 11.00 uri bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v prostorih Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor zaključila z izvedbo mojstrskih izpitov za prvo generacijo kuharskih mojstrov in mojstrov strežbe. Če bodo vsi prijavljeni kandidati na zaključnem praktičnem delu mojstrskega izpita uspešni, bomo imeli v Sloveniji prvih pet kuharskih mojstrov in dva mojstra strežbe.
Ob tej priložnosti bosta Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor pripravili novinarsko konferenco, ki bo 16. maja 2009 ob 11.30 uri na VSGT v Mariboru.

Temelje za uvedbo mojstrskih izpitov je leta 1994 postavil Obrtni zakon, ki je v posebnem poglavju ponovno vzpostavil vajeniški sistem (dualni sistem poklicnega izobraževanja), zaključne pomočniške izpite in mojstrske izpite kot osnovo za pridobitev mojstrskega naziva. Z reformo šolskega sistema in sprejemom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju iz leta 1996 so bili mojstrski izpiti uvrščeni v šolski sistem, na osnovi česar se z opravljenim mojstrskim izpitom pridobi srednja strokovna izobrazba (po starem V. stopnja), kar ob izpolnitvi dodatnih pogojev omogoča nadaljevanje šolanja na višjih in visokih strokovnih šolah. Pogoje, način in postopek opravljanja mojstrskega izpita določa Pravilnik o mojstrskih izpitih. Obrtno-podjetniška zbornica praktični in strokovno-teoretični del mojstrskega izpita izvaja v sodelovanju s posamezno strokovno šolo. V skladu z dogovorom se izpiti za kuharskega mojstra in mojstra strežbe izvajajo ob strokovni pomoči Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, kjer se bo izvajal praktični del mojstrskega izpita za prvo generacijo mojstrov s področja gostinstva.

V devetih letih, od kar ponovno tečejo mojstrski izpiti, se je k opravljanju mojstrskega izpita na OZS prijavilo več kot 3500 kandidatov. Z mojstrskim nazivom pa se ponaša že 2208 mojstric in mojstrov (največ imamo frizerskih mojstrov, tem pa sledijo mojstri avtomehaniki).

Do konca leta 2007 se je mojstrski izpit lahko opravljal za 49 mojstrskih nazivov, prav na dan šeste podelitev mojstrskih diplom pa sta se jim z odprtjem razpisa pridružila še dva s področja gostinstva, in sicer kuharski mojster in mojster strežbe. Doslej se je k mojstrskemu izpitu za naziv kuharski mojster prijavilo 16 kandidatov, med tem ko se je za naziv mojstra strežbe odločilo opravljati mojstrske izpite 8 kandidatov. Vse izpitne obveznosti (teh je praviloma 10) morajo kandidati opraviti v roku treh let, v povprečju pa zaključijo z mojstrskim izpitom v letu in pol.

Kandidati morajo na mojstrskem izpitu, sestavljenem iz štirih delov, dokazati praktična in strokovno-teoretična znanja, znanja iz pedagogike in andragogike ter znanja, ki so nujno potrebna za vodenje obratovalnice oziroma podjetja. Vsebino znanj posameznega dela mojstrskega izpita določajo izpitni katalogi, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje. Znanje in veščine kandidatov pa preverjajo mojstrski izpitni odbori, katerih člane imenuje s sklepom minister za šolstvo.

Praktični del mojstrskega izpita predstavlja strokovno zaokrožitev znanj in veščin pri opravljanju mojstrskega izpita. Dokazovanje praktičnih znanj in mojstrskih veščin bodo sicer kandidati prve generacije kuharskih mojstrov in mojstrov strežbe dokazovali v času od 13. maja do 16. maja, saj morajo uspešno opraviti več različnih strokovnih nalog. Zadnji dan pa bodo mojstrski kandidati nekatere svoje izdelke postavili širši javnosti na ogled kot tudi na pokušino.

Mojstrski kandidati prve generacije kuharskih mojstrov so Iztok Namestnik iz Gostilne Pec, Uroš Flis iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, Rok in Luka Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek ter Vinka Ilič iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič. Za mojstra strežbe pa sta se odločila Danijel Babić, vodja strežbe v Predjamskem gradu iz Postojne, in vodja strežbe Jure Jezeršek, ki prav tako prihaja iz Hiše Kulinarike Jezeršek.

Avtor: OPIS